Ime izdelka: Nanocrystacell Aqueous suspension
Kemijska formula: C6 O5 H10
Številka CAS: 9004-34-6
Ime izdelka: Nanocrystacell Aqueous suspension
Kemijska formula: C6 O5 H10
Številka CAS: 9004-34-6
Forma
Površina
Povprečna velikost (Scherrer metoda, SEM)
Kristaliničnost (XRD:Segal method)
Temperatura razpada (DTGA in N2)
Gostota
Vsebnost lignina
Vodni gel, 2-5 ut.% s.snov;
Hidrofilna
10-15 nm premer,150-300 nm dolžina
90,3 %
285 °C
Vodni gel: 1,04 g/cm3
Zanemarljiva
Ime izdelka: Nanocrystacell powder
Kemijska formula: C6 O5 H10
Številka CAS: 9004-34-6
Barva
Nasipna gostota izdelka
Specifična površina
Vsebnost vlage (prah)
Velikost delcev
Dolžina
Širina
Gostota delcev
Kristaliničnost
ß-celuloza
Amorfna faza
Vsebnost žvepla
Vsebnost sulfatov
pH vrednost disperzij
Ionična moč
Zeta potencial
Povprečen hidrodinamični diameter
Bela – bledo rjava
350 – 400m²/g
344g (g/l) – povprečno
5,21 (%) povprečno
350 nm
35 nm
p= 1,45 g/cm3
0,89%
0,11 %
W(s) <0,05 %
C (sulfate) < 10 mm o/kg
pH = 8,7
I = 43mmo/kg
ζ = 14,2
Ø= 255 nm
NCC lahko poveča vezivno moč PVA v vseh pogojih. Trdnost, modul elastičnosti (MOE) in lezenje PVA filma so bili višji z dodatkom NCC. Termična stabilnost PVA je bila bistveno izboljšana z dodatkom NCC. Vir: European Polymer Journal 48 (2012) 1829–1837
Dodatek nanokristalinične celuloze v lepila, ki lepijo stične površine s pritiskom, povzroči znatno povečanje strižnih lastnosti lepila vendar ohrani lastnosti zlepljene površine. Le majhna količina nanokristalinične celuloze (0,5-1,5 masnih odstotkov, glede na maso lepila (metilmetakrilatnega kopolimera) je potrebna za povečanje strižnih lastnosti akrilnih lepil, ki lepijo stične površine s pritiskom. Vir: Patent WO2016036632A1 – Pressure-sensitive adhesive containing … nanocrystalline cellulose
Papir, prevlečen s premazom z dodano nanokristalinično celulozo, je bil uporabljen kot tiskarska osnova, medtem ko je bilo črnilo na osnovi rastlinskega olja, da bi dosegli okolju prijaznejšo izbiro tiskarskih materialov. Rezultati so pokazali povečanje površinskega sijaja na papirju, kot tudi s povečanjem sijaja samega tiska. Slaba stran premaza z dodano nanokristalinično celulozo je bil daljši čas sušenja črnila. Vir: Acta graphica 26(2015)4, 21-26
Namen magistrskega dela je bil študij in razvoj premaza na osnovi škroba in PVA s primerno strukturo in optimalno dodano koncentracijo NCC za izboljšanje potiskljivosti papirja. Dve vrsti papirja sta bili izbrani za analizo vpliva dodatka NCC. Vzorce papirja (nepremzani, premazani s škorbnim ali PVA premazom, premazani s premazom z dodano NCC) so analizirali in določili mehanske lastnosti. Rezultati so pokazali, da so premazi z optimizirano vsebnostjo NCC izboljšali mehanske lastnosti vzorcev in izboljšali tiskanje vzorčnega papirja.
Vir: Sabina Medvešek: Vpliv nanokristalinične celuloze na potiskljivost papirja-Magisterij- Univerza v Ljubljani, Naravoslovno tehnična fakulteta.
Celulozni nanokristali (NCC) so močnejši material kot jeklo. Nanokristali celuloze ponujajo nove možnosti za izboljšanje cementnih kompozitov z izboljšanjem mehanskih lastnosti. Dodatek do 0,2% NCC izboljša nastanek kalcijevega silikat-hidratnega (CSH) gela v cementni matriki. Takšno progresivno tvorjenje CSH gela izboljša trdnost cementnih kompozitov do 42-45% v primerjavi s konvencionalno cementno malto. Vir: International Journal of Advances in Mechanical and Civil Engineering, ISSN: 2394-2827 Volume-3, Issue-1, (2016), 44-48
Nedavne raziskave so pokazale, da lahko majhni dodatki celuloznih nanokristalov (NCC)
(približno 0,2% volumna cementa) povečajo stopnjo hidracije in izboljšajo upogibno trdnost cementnih past. Raziskanih je bilo devet različnih NCC-jev v pastah, izdelanih z uporabo cementov tipa I / II in tipa V. Z izotermično kalorimetrijo (IC), termogravimetrično analizo (TGA), testiranjem trdnosti na krogelni ploskvi (B3B) in upogibno trdnostjo so opredelili vpliv NCC na lastnosti kompozitov iz NCC in cementa. Rezultati IC in TGA so pokazali, da NCC poveča stopnjo hidracije v vseh sistemih. Rezultati IC so pokazali, da je bilo povečanje skupne sproščene toplote v tipu V večje, kot v sistemih s cementno pasto tipa I / II. Preizkušanje B3B trdnosti je pokazalo povečanje upogibne trdnosti do 20% pri sistemih tipa I / II in V. Ti rezultati so tudi pokazali, da na lastnosti NCC-cementnih kompozitov lahko vpliva vir NCC in proizvodni proces, ki se uporablja za izdelavo NCC.
Vir: Polymers 2017, 9, 424; doi:10.3390/polym9090424
Nanoceluloza se lahko uporablja v širokem spektru polimernih matrik kot ojačitev, kot tudi v gumi, duromerih, termoplastičnih, in biorazgradljivih polimerih. Priprava vsake vrste polimernega kompozita zahteva poseben pristop saj je predpogoj dobra disperzija nanoceluloze za pridobitev želenih lastnosti. Različne metode priprave vodijo v končne polimerne kompozite z različnimi mehanskimi, toplotnimi in bariernimi lastnostmi. Vir: Polymer 132 (2017) 368-393
Nadzorovanje nanostrukture in dodajanje nanodelcev polimerom sta v več polimernih sistemih izboljšala konstrukcijsko in funkcionalno lastnost kot odgovor na stalne zahteve naprednih industrijskih sektorjev. Razpoložljivost novih nanodelcev z izrednimi lastnostmi (npr. Ogljikove nanocevke, grafen, pa tudi nanoglina, nanoceluloza, kovine in keramike) so vir za nove in zanimive možnosti za nenehno širitev polimernih trgov. Vendar pa so potenciali teh novih materialov še vedno močno odvisni od razvoja in povečanja zanesljivih procesnih poti.
Vir: Materials Science and Engineering R 85 (2014) 1–46
V literaturi o nanoceluloznih termoplastičnih kompozitih je veliko objav, malo pa je raziskav o premazih, ojačanih s celuloznimi nanokristali (NCC). V prozorne lake so dodali NCC, da bi izboljšali mehanske lastnosti premazov. Eden od ključnih vidikov tehnologije nanokompozitov ostaja kvalitetna disperzija nanodelcev v matriki, pa tudi njihova kompatibilnost z matriko. Potrebne so učinkovite metode karakterizacije, da bi ugotovili stopnjo dispergiranja nanodelcev v matrici. NCC so modificirali z alkilnim kvaternarnim amonijevim bromidom ali akriloil kloridom. Analizirali so mehanske lastnosti (odpornost na drgnjenje in odpornost proti praskam, trdota in adhezija) in primerjali z referenčnim lakom brez nanodelcev. Modificirani dodatek NCC v UV-utrjujočih vodnih premazih poveča odpornost proti abraziji in praskam za približno 30-40% brez spremebe videza premaza. Vir: J. Coat. Technol. Res., 11 (6) 841–852, 2014
Testirali so UV-utrjujoč brezbarven poliuretan-akrilatni premaz z in brez dodatka nanokristalinične celuloze (NCC) pri pogojih pospešenega stranja (1200 ur). Meritve nanohrapavosti površine so izpeljali na mikroskopu na atomsko silo. Po staranju se je hrapavost površine povečala 8-10 krat. Vsakih 100 ur so merili spremembe barvne nianse in barvno jakost. Testirali so tudi večslojen premaz, brezbarvni lak na pokrivnem premazu na lesu. Dodatek nemodificiranih, t.j., hidrofilnih, NCC delcev v brezbarvne premaze ni zmanjšalo barvne stabilnosti premazov, ampak je dejansko povečalo njihovo barvno obstojnost, medtem ko je bil učinek pri uporabi hidrofobno modificirane NCC nekoliko manjši. Dodajanje NCC v premaze ne samo poveča mehanske lastnosti, temveč tudi povečuje barvno obstojnost premaza na lesu.
Vir: J. Coat. Technol. Res., 12 (2) 247–258, 2015
Trenutno je znanih pet vrst nanoceluloze: kristalni nanodelci, amorfni nanodelci, nanofibrilirana celuloza, bakterijska nanoceluloza in celulozna nanopreja, ki se lahko uporabljajo na različnih področjih nege in zdravstva. Kristalinične nanodelce se uporablja kot večnamenska sredstva v kozmetičnih sredstvih in zobnih zalivkah. Amorfne nanodelce lahko uporabimo kot antibakterijske in hemostatske nanoagente. Nanofibrilirana celuloza je odlično gostilo in gelirno sredstvo. Bakterijska nanoceluloza se uporablja na različnih področjih osebne nege in biomedicine. Nanopreja se lahko uporablja za oskrbo ran. Z dodajanjem specifičnih funkcionalnih skupin na površino nanoceluloze jo lahko uporabimo kot nosilec različnih terapevtsko aktivnih snovi (proteolitskih encimov, aminokislin, antioksidantov, hemostatičnih zdravil itd.), ki na ta način širijo področja uporabe nanoceluloze v zdravstvu in osebni negi. Vir: Fabrication and Self-Assembly of Nanobiomaterials, 2016, Pages 243-288
Z zahtevno ekstrakcijo z zaporednim beljenjem in hidrolizo so celulozo izolirali iz solate. Izolirano celulozo so hidrolizirali z uporabo 64 % H2SO4 pri 55 ° C, pri stalnem mešanju 1 uro, da so dobili nanokristale celuloze (NCC). S postopki karakterizacije, kot so SEM, TEM, FTIR, TGA in XRD so določili razlike v fizikalno-kemijskih lastnostih celuloze po vsakem koraku pridobivanja. Izolirani delci NCC imajo povprečne dimenzije 237 ± 26 in 33 ± 12 nm v dolžino in debelino. Te nanokristale so vključili v formulacije, ki so bile uporabljene za izdelavo različnih citosan-g-D in L-mlečna kislina (CgLA) gradnikov. Tvorbo amidne povezave med citozanom in mlečno kislino odstranjevanje vode so pospešili s sušenjem v vakuumu pri 80 ° C. Rezultati kažejo, da se pri povečanem deležu dodane NCC, poveča poroznost, razgradljivost, sproščanja zdravila in preživetje celic. Ti rezultati dajo informacije o tem, kako nanopolnila, kot je NCC, lahko spremenijo lastnosti tkivnih gradnikov tako s svojimi kemičnimi lastnostmi in možnimi interakcijami. Poleg tega lahko te lastnosti omogočajo nove aplikacije tkivnega inženirstva.
Vir: International Journal of Biological Macromolecules, In Press, Corrected Proof, Available online 18 October 2017
V zadnjih desetletjih se je povpraševanje po trajnostnih energetskih napravah (npr. Litij-ionskih baterijah, superkondenzatorjih, sončnih celicah) hitro povečalo. Nanoceluloza (NC) iz rastlin ali bakterij je pokazala obetaven potencial zaradi svojih odličnih fizikalnih, mehanskih in optičnih lastnosti, ki so pomembne za izdelavo visoko zmogljivih energetskih naprav. Čeprav obstaja mnogo objav o uporabi NC na različnih področjih, pa je pregled o uporabi v energetiki daleč od celovitega.NC ni električno prevodna; vendar je prevodnost bistvenega pomena za nekatere osrednje komponente energetskih naprav. Zato so bili razviti različni postopki kemične ali fizikalne modifikacije za pripravo prevodnih materialov na osnovi NC. Zaradi odličnih fizikalnih lastnosti NC in hitro naraščajočih potreb po energetskih napravah, ki temeljijo na obnovljivih materialih, je bilo na področju prevodnih materialov in energijskih naprav, ki temeljijo na NC, namenjeno ogromno raziskav. Ta članek omogoča celovit pregled izdelave prevodnih NC materialov in energetskih naprav, vključno s superkondenzatorji, litij-ionskimi baterijami in sončnimi celicami. Vir: Nano Energy, Volume 35, May 2017, Pages 299-320
Nanokompozitne materiale so izdelali iz poli (viniliden fluorida) (PVdF) kot matričnega polimera in stabilne DMF suspenzije nanokristalinične celuloze (NCC) kot ojačitvene faze. Porozne in nanokompozitne membrane z visoko gostoto so pripravili z metodami NIPS (non-solvent induced phase separation). Dobljene filme so analizirali glede strukturiranja, to je vsebnosti kristalnih faz ter njihovih transportnih in termo-mehanskih lastnosti. Prisotnost polnil je privedla do mehanske ojačitve, ki je bila povezana z nižjo obremenitvijo pri prelomu. Pri gostih nanokompozitih je bila izboljšana toplotna stabilizacija pri temperaturah, višjih od temperature taljenja kot posledica nastajanja toge celulozne strukture v matrici. Porozne nanokompozitne membrane z odličnimi elektrokemičnimi lastnostmi in z opaznim izboljšanjem ojačitve postanejo zanimivi kandidati za zamenjavo mikroporoznih separatorjev na osnovi poliolefina v litij-ionskih baterijah. Vir: Electrochimica Acta, Volume 214, 1 October 2016, Pages 38-48
1386 Stari trg pri Ložu
Slovenija (EU)
Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.Za najboljšo spletno izkušnjo uporabljamo piškotke. S strinjanjem se strinjate z uporabo piškotkov v skladu z našo politiko piškotkov.
Ko obiščete katero koli spletno mesto, lahko shrani ali pridobi informacije v vašem brskalniku, večinoma v obliki piškotkov. Tukaj nadzorujte svoje osebne storitve piškotkov.